Raziskovanje človeka kot celote jo je zanimalo že v zgodnjih letih, sprva krščanske vsebine, kasneje onkraj. Iskala je rešitve (predvsem za vse svoje čustvene in telesne bolečine) v različnih pristopih in metodah, vedno v iskanju sreče, ljubezni, zdravja, svobode... Glas osebnosti, kateremu tako radi sledimo, pa je vse obrnil na glavo in jo usmerjal v napačne odločitve, v še več bolečine. To pa je vodilo v začaran krog bežanja od bolečine v površinsko prijetno, kar je spet ustvarjalo nove bolečine. Tak je s temo obremenjen um. Preglasi intuicijo, da bi se ujeli v past želja in izkušanja površinsko lepega, bolečino pa bi ignorirali ali skušali prikriti, in jo s tem potlačili še globje v podzavest. A v resnici je soočanje z lastno bolečino in nato razgradnja le te nujna za rast zavesti in vedno bolj svobodno bivanje v telesu. Kakor znotraj, tako zunaj.

Skozi čas se ji je na lastnem telesu potrdilo, da fizični del ni vse, kar obstaja, da so vzroki za fizične simptome na globlji, energijski ravni ter da sta obe ravni, tako fizična kot energijska, povezani. Skozi leta raziskovanja jo je Življenje pripeljalo do šole za bioterapevte, in v tistem času je tudi prišla do pravega Znanja, le da se sprva tega še ni zavedala. Večina metod, ki jih je spoznala, izkusila, se je izkazala za neučinkovite, vendar zdaj vidi, da so bile vse izkušnje smiselne za dojemanje in prepoznanje tistega pravega, da je bil vedno prisoten vlek v pravo smer, a glas osebnosti naredi vse, da nas obdrži v nevednosti, zmedenosti, da se hrani z našo energijo in se s tem krepi, obvladuje naše vedenje, razmišljanje... Izkušnje z metodami, ki so obljubljale mistične izkušnje, boljše življenje, ki so bile všečne za um, so bile nujne, da danes dojema, kaj je prizemljeno bivanje, ko po uspešnih transformacijah pri sebi, tudi na ven pride do trajnih sprememb; odnosi postajajo lahkotnejši, fizičnih bolečin je vedno manj, manj čustvenih izbruhov, vse več je zdravja, radosti, zadovoljstva, spontanosti, miru, brezskrbnosti, uspehov, zaupanja, sprejemanja, svobode... Vse manj želja uma. Vse to ni več naučeno, temveč v izkustvu spoznano. Ne gre čez noč, vendar z vztrajnostjo in pogumom pride do očitnih sprememb navznoter in navzven. In smiselno je usmerjati ljudi na način, da si bodo sami znali uspešno pomagati, da lahko pride do sprememb v smeri miru in svobode, ne le na individualni ravni, tudi širše. Vse to pa se začne pri nas samih, s transformiranjem svojih bremen.